Se ti je že zgodilo, da si nekje zasledil/a izraze ADD, ADHD ali AuDHD in se vprašal/a, kaj pravzaprav pomenijo? Čeprav se pogosto uporabljajo v podobnih kontekstih, ne pomenijo povsem iste stvari.
Poglejmo, kaj se skriva za temi izrazi, kako so povezani in zakaj je pomembno, da jih razumemo.

Kaj je ADHD?
ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) je nevrorazvojna motnja, ki vpliva predvsem na uravnavanje pozornosti, impulzivnosti, aktivnosti in izvršilnih funkcij.
Čeprav ADHD pogosto povezujemo z nemirnimi otroki, ki težko sedijo pri miru, je njegova slika precej širša. ADHD je prisoten tudi v odrasli dobi, njegovi znaki pa se lahko med posamezniki zelo razlikujejo.
Pri odraslih se lahko kaže kot:
- težave z organizacijo, načrtovanjem in upravljanjem časa,
- odlašanje in težave z začetkom opravil,
- pozabljivost in izgubljanje predmetov,
- težave z uravnavanjem pozornosti,
- notranji nemir in impulzivnost,
- težave pri vzdrževanju vsakodnevnih rutin.
Pomembno je razumeti, da ADHD ni preprosto pomanjkanje pozornosti. Pogosto gre predvsem za težave z njenim uravnavanjem. Oseba z ADHD se lahko težko osredotoči na določeno nalogo, pri drugi, ki jo močno zanima, pa včasih vztraja več ur.
Kaj je ADD?
ADD (Attention Deficit Disorder) je starejši izraz, ki se je uporabljal za težave s pozornostjo, predvsem kadar izrazita hiperaktivnost ni bila prisotna.
Danes ADD ni več samostojna uradna diagnoza. Namesto tega uporabljamo izraz ADHD s pretežno nepozorno predstavitvijo.
Zakaj je to pomembno?
Ker je ADHD lahko prisoten tudi pri osebi, ki navzven deluje mirno, tiho ali zasanjano.
Takšna oseba se lahko vsakodnevno srečuje s težavami pri organizaciji, pozabljivostjo, miselnim odtavanjem in zaključevanjem nalog, čeprav nima izrazitega telesnega nemira.
Prav zaradi manj opaznih znakov je lahko ADHD pri nekaterih posameznikih dolgo neprepoznan.
ADD torej ni nekaj povsem drugega kot ADHD. Gre za starejše poimenovanje, ki ga danes praviloma povezujemo s pretežno nepozorno predstavitvijo ADHD.
Kaj pa AuDHD?
Morda si v zadnjem času zasledil_a tudi izraz AuDHD.
Gre za neformalen izraz, ki združuje besedi autism (avtizem) in ADHD ter opisuje osebe, pri katerih sta prisotna tako avtizem kot ADHD.
AuDHD ni samostojna uradna diagnoza. Avtizem in ADHD sta dve različni nevrorazvojni stanji, ki se lahko pojavita pri isti osebi.
Kako se lahko kaže AuDHD?
Izkušnja sočasnega avtizma in ADHD je lahko precej kompleksna, saj se lahko nekatere potrebe in značilnosti med seboj dopolnjujejo, druge pa ustvarjajo notranje nasprotje.

Na primer:
Potreba po rutini in želja po novostih
Avtistične značilnosti lahko vključujejo močno potrebo po predvidljivosti in ustaljenih rutinah, medtem ko lahko ADHD otežuje vzdrževanje teh rutin in povečuje iskanje novih dražljajev.
Oseba si lahko zato zelo želi strukture, hkrati pa jo težko ohranja.
Senzorična občutljivost in iskanje stimulacije
Nekateri posamezniki so lahko občutljivi na zvoke, svetlobo ali dotik, obenem pa iščejo določene vrste senzorične stimulacije.
Socialne situacije
Pri avtizmu so lahko prisotne razlike v socialni komunikaciji in razumevanju socialnih pravil, ADHD pa lahko dodatno vpliva na impulzivnost, pozornost med pogovorom in uravnavanje odzivov.
Pomembno je poudariti, da se te izkušnje ne pojavljajo pri vseh osebah z AuDHD in da je vsak posameznik drugačen.
Zakaj je razumevanje teh razlik pomembno?
Predstave o ADHD in avtizmu so še vedno pogosto povezane s stereotipi.
Odrasla oseba z ADHD ni nujno hiperaktivna. Avtistična oseba ni nujno socialno nezainteresirana. In oseba z AuDHD nima nujno vseh značilnosti, ki jih povezujemo z obema stanjema.
Zaradi napačnih predstav so lahko posamezniki dolga leta označeni za lene, neorganizirane, preobčutljive ali neprilagodljive, namesto da bi njihove izzive bolje razumeli.
Razumevanje nevrodivergentnosti nam pomaga pogledati dlje od vedenja, ki ga opazimo na prvi pogled.

Če se prepoznaš v opisanih značilnostih, to samo po sebi še ne pomeni, da imaš ADHD ali avtizem. Za ustrezno diagnostično oceno je potreben pogovor z usposobljenim strokovnjakom, ki upošteva razvojno zgodovino, prisotnost znakov in njihov vpliv na vsakodnevno življenje.
Za konec
Ne glede na to, ali govorimo o ADHD, njegovi pretežno nepozorni predstavitvi ali sočasnem avtizmu in ADHD, je pomembno vedeti, da nevrodivergentnost pri vsakem posamezniku izgleda nekoliko drugače.
Bolj kot iskanje popolne oznake je pomembno razumevanje lastnih potreb, izzivov in načinov delovanja.
Prav zato v Zavodu NeuroHub in ADHD Klubu odpiramo pogovore o nevrodivergentnosti tudi v odrasli dobi, da bi bilo več razumevanja in manj napačnih predstav.




